Vsi zapisi Performance Notes Obremenitev

Ko več treninga pomeni slabšo zmogljivost

Obstaja točka, ko dodaten obseg ne prinaša več koristi. To so znaki, ki ti povedo, da si jo prestopil.

5 min branja

Trening deluje, ker narediš več, kot je telesu udobno, nato se regeneriraš in se vrneš nekoliko bolj sposoben prenesti to obremenitev. Preobremenitev, regeneracija, prilagoditev. Če izpustiš srednji korak, ti ostaneta preobremenitev in počasen upad, ki se od znotraj zdi povsem enak intenzivnemu treningu.

Prav to stvar otežuje. Utrujenost ni dokaz, da trening poteka slabo. Prav tako ni dokaz, da poteka dobro.

Tri stanja, ne dve

Načrtovana preobremenitev je namerna. Teden ali dva si naložiš več, kot lahko predelaš, zmogljivost upade, nato popustiš in se dvigneš višje, kot si začel. Večina dobrih programov to počne namenoma in nato načrtuje razbremenilni teden, s katerim se to poplača. V tekaškem programu AP so to trije tedni stopnjevanja obremenitve in lažji četrti teden, ki se konča s testom.

Nefunkcionalna preobremenitev je enak upad, le da odboja ni. Namesto za teden si popustil za dva dni ali pa sploh nisi popustil in štiri tedne pozneje si še vedno brez moči. To te stane od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Sindrom pretreniranosti je skrajni konec in je redkejši, kot namiguje internet. Športniki, ki pridejo do tja, so običajno potrebovali mesece premora od treninga, ne pa zgolj razbremenitve.

Koristna veščina je, da drugo stanje ujameš zgodaj, ker sta prvo in drugo tretji dan videti povsem enako. Ločita se šele, ko popustiš in vidiš, ali se kaj vrne.

Znaki, ki ti res kaj povedo

Zmogljivost pri stalnem naporu je najbolj iskren pokazatelj. Isti easy tek, ista trasa, enaki pogoji: ali imaš pri istem tempu višji srčni utrip ali pri istem srčnem utripu počasnejši tempo? En slab dan ne pomeni nič. Deset dni premikanja v isto smer pa nekaj pomeni.

Test skoka je najcenejši sistem zgodnjega opozarjanja v športu. Skok z nasprotnim gibanjem, skok v daljino z mesta, karkoli lahko vsakič izmeriš na enak način. Eksplozivnost upade prej kot maksimalna moč in upade, še preden začutiš, da je kaj narobe. Naredi pet skokov, upoštevaj najboljšega in spremljaj trend. Zato se nogometni programi začnejo in končajo s testom broad jump. Vredno ga je delati pogosteje kot dvakrat.

Srčni utrip v mirovanju in HRV sta uporabna, a s pridržki. HRV enega jutra ti ne pove skoraj nič. Sedemdnevno drseče povprečje, ki pada, medtem ko trenažna obremenitev raste, ti pove veliko. Meritev opravi vsak dan na enak način ali pa se s tem ne ukvarjaj.

Spanec se običajno poslabša prvi, športniki pa ga omenijo zadnjega. Zbujanje ob treh zjutraj med napornim obdobjem treninga je signal, ne naključje.

Tudi motivacija je podatek. Če na dan, ko se treninga običajno veseliš, nimaš volje trenirati, je to vredno zapisati. Spremembe razpoloženja odražajo trenažni stres bolje kot večina fizioloških kazalnikov, kar je nerodno za vsakogar, ki ima raje številke kot občutke.

Potem so tu še drobne stvari, ki se nabirajo: manjša bolečina, ki ne popusti, upad apetita, tretjič v dveh mesecih iste težave z grlom, vse višji RPE treninga pri delu, ki se ni spremenilo.

Nobeden od teh znakov sam po sebi ne pomeni veliko. Trije skupaj, ki se deset dni premikajo v isto smer, so odgovor.

Kje nogometaši padejo v past

Če igraš, obremenitev predstavljajo tekme. Dve tekmi na teden skupaj z ekipnimi treningi že pokrijeta večino tega, kar telo lahko prenese. Ekscentrično delo na tekmi, torej vsa zaviranja in spremembe smeri, pa je del, po katerem regeneracija traja najdlje.

Če temu dodaš štiri treninge v fitnesu, fitnes sam po sebi ni problem. Problem je seštevek. Zato ima program med sezono dva treninga na teden namesto štirih in ti v natrpanem dvotedenskem obdobju naroči, naj dodatno delo izpustiš, namesto da ga stlačiš vmes. Dva treninga, ki ju opravljaš dvanajst tednov, sta boljša od štirih, ki jih opustiš v tretjem tednu.

Kaj zmanjšati in v kakšnem vrstnem redu

Ko znaki povedo, da je treba popustiti, večina športnikov zmanjša intenzivnost in obdrži obseg, ker obseg daje občutek pridnosti, intervali pa bolijo. Prav obratno bi moralo biti.

Najprej zmanjšaj obseg. Težke treninge obdrži, skrajšaj jih in odstrani nepotrebno delo okoli njih. Intenzivnost ohranja sposobnosti, ki si jih zgradil. Obseg je tisto, kar kopiči utrujenost.

Vzemi si pravi razbremenilni teden, ne teden, ki je le malo lažji. Nekje med polovico in dvema tretjinama običajnega obsega, intenzivnost pa ohrani v manjših odmerkih. Športniki si znova in znova vzamejo razbremenilni teden, ki je 10 odstotkov lažji, nato pa sklepajo, da razbremenilni tedni ne delujejo.

Nato ponovno testiraj. Ne gre za občutek, ampak za številko. Čas na 5 km, split na ergometru, skok, standardni trening v standardnem tempu. Če se številka vrne na staro raven, je šlo za funkcionalno preobremenitev in načrt je deloval. Če je številka tudi po pravem razbremenilnem tednu še vedno nižja, si bil v luknji dlje, kot si mislil. Iz nje se boš izkopaval več kot teden dni.

Del, ki s treningom nima nobene zveze

Spanec, prehrana in življenjski stres niso ločena tema od obvladovanja obremenitve. So ista tema. Program, ki bi ga v mirnem mesecu brez težav prenesel, te lahko zlomi med selitvijo ali v slabem obdobju v službi, ker telo ne vodi ločenih računov za trenažni stres in vse ostalo.

Ko postane življenje glasno, mora trening postati tišji. To ni šibkost. Le tako program preživi stik z resničnim letom.

Alen Ploj pri AP Athlete Performance v Lenartu trenira nogometaše in HYROX športnike, še vedno pa tudi sam tekmuje na tekmah HYROX.